V našem mestu so se začele prebujati ulice in dogodki eden za drugim. Vsakega od teh maksimalno podpiram, saj je maslo nas meščanov, da je pogosto naše mesto dolgočasno. Nam mestjanarom se zdi, da bi morali dogodki potekati na enaki ravni, kot v veliki prestolnici, kar bi bilo teoretično izvedljivo, ampak smo daleč za velikim mestom. Morda je napaka v vodilnih členih, morda v naših denarnicah, morda celo v razmišljanju nas samih, vendar se to spreminja, ljudje radi pridemo v mesto, na ulice, skupaj pretečemo kak kilometer, ali popijemo kavico v našem lepem Mariboru.

V soboto sem se zgolj kot pomočnica udeležila prvega mariborskega teka, ki je potekal po naših ljubih ulicah. Mnogo prijavljenih se je udeležilo samega teka in izjemno ponosna sem na vse, ki so se odločili priti. Ne samo iz Maribora, prihajali so tudi iz držav naših sosedov, v gneči pa sem zasledila tudi Irca, ki je ponosno nosil majčko dogodka. Skratka raznobarvno, seveda v barvah jeseni, so se po ulicah podali ob 9h, eni po 5km progi, drugi po 10km, opremljeni in pripravljeni. Trg Leona Štuklja je ponovno zaživel, na športnih stojnicah so lahko poskusili marsikateri šport in sterstirali svoj srčni utrip. Mesto je kipelo od zdravja in zadovoljstva, nasmeški pa so se nalezljivo selili iz obraza na obraz. Kakšna kisla kumara je znala pokvariti veselje, nekateri pač niso zadovoljni z ničemer, vendar se ni dopustilo, da se vzdušje pokvari.

Tako zadovoljno se je dan zaključil s pomočjo sladke Tete Fride, v krogu prijateljev in v upanju, ter podpori, da se taki dogodki še mnogokrat ponovijo in razvijejo! Tudi mesto Maribor LAHKO živi v pozitivi!

Fu3llSizeRender FullSi4zeRender

With love, Maša